Sedež podjetja in poslovni prostori podjetja Fiposor d.o.o. so v središču mesta Ormož na Kerenčičevem trgu 5a.

Ormož in okolica 

Ormož in okolica leži v severovzhodni Sloveniji, meri 212 kvadratnih kilometrov in ima 17.570 prebivalcev. Razprostira se severno od Drave, ob izlivu vodotokov Pesnice, Lešnice, Pavlovskega potoka, Libanje in Trnave. Površje občine lahko razdelimo na dva velika dela: na južnega - ravninskega in Severnega - gričevnatega.

Ormoška okolica je bila naseljena že pred štiri tisoč leti, v mlajši kameni dobi. Okoli leta 1000 pred našim štetjem je na sedanjem mestnem območju nastala zgodnja ilirska naselbina, ki je trajala 300 let. V antičnem obdobju je mimo Ormoža vodila rimska cesta.

Slovenci so se v Ormožu naselili v drugi polovici 6. stoletja. Ker je do 12. stoletja bilo to področje obmejna krajina, so nanjo neprestano vpadali Ogri.

Leta 1200 je Friderik Ptujski v službi Salzburških nadškofov iztrgal Ogrom neposeljen del vzhodne krajine, današnje območje ormoške občine. Jugovzhodni del Slovenskih goric - Ormoško - Ljutomerske gorice, je doživel obsežnejšo kolonizacijo in poselitev. Ozemlje okrog Velike Nedelje so gospodje Ptujski podelili bratom nemškega križniškega reda v Jeruzalemu. Po letu 1220 je postala Velika Nedelja središče obsežne pražupnije nemškega reda za celotni ormoški okraj s podružnicami v Ormožu, Središču in Miklavžu. V tem času je na mestu nekdanje ilirske naselbine nastalo naselje Holermus, ki so mu leta 1331 podelili mestne pravice.
Kot obmejno mestece je Ormož preživljal skozi stoletja vojne vihre, turške vpade, kužne epidemije in se vztrajno boril za svojo samostojnost.

Bogat zgodovinski razvoj občine izpričujejo številne kulturne znamenitosti, kot so: gradovi, cerkvena obeležja, bogata arhereološka najdišča in spomeniki. Občina se ponaša s preko 130 pomembnimi osebnostmi, kot so npr. Stanko Vraz, Fran Ksaver Meško, Stanko Cajnkar, Jože Kerenčič, Stanko Janežič, Dušan Moškon ...

Občina Ormož je del Prlekije - pokrajine med Muro in Dravo, med slovensko - hrvaško mejo ter Gornjo Radgono in Ptujem.

S tremi izrednimi dobrinami se postavlja Ormož:

- z vinom,
- z neokrnjeno pokrajino
- in z ljudmi.

Vse troje se druži v vinski kulturi, kulinariki in običajih. Prisojna rebra gričev so gostoljubna tako za laški kot renski rizling, za šipon in rulandec, prijazna tramincu, belemu pinotu, chardonnayu, muškat otonelu in savignonu.

Če bi sami hvalili našo deželico, nam ne bi verjeli. Vsaj vsega ne. Zato vabimo, mi Prleki, da jo doživite sami.

Vir : prof. Darja Kosi